Sevastopol
Sevastopol Севастополь Aqyar/Акъяр | ||
|---|---|---|
 | ||
| ||
  Sevastopol Lega Sevastopola na Krimu  Sevastopol Lega Sevastopola v Ukrajini  Sevastopol Lega Sevastopola v Evropi | ||
| 44°36′18″N 33°31′21″E / 44.60500°N 33.52250°E | ||
| Država |  Ukrajina (de jure) Rusija (de facto) | |
| Status znotraj Ukrajine | mesto s posebnim statusom (de jure) | |
| Status znotraj Rusije | zvezno mesto (de facto) | |
| Ustanovitev | 1783 | |
| Upravljanje (de facto) | ||
| • Guverner (ruski) | Mihail Razvožajev | |
| Površina | ||
| • Skupno | 864 km2 | |
| Nadm. višina | 100 m | |
| Prebivalstvo (2019) | ||
| • Skupno | 443.211 | |
| • Gostota | 510 preb./km2 | |
| Demonim | Sevastopolec, Sevastopolka | |
| Časovni pas | UTC+03:00 (moskovski čas, de facto) | |
| Poštne številke | 299000–299699 (ruski sistem) | |
| Omrežna skupina | +7-8692 (ruski sistem)[1] | |
| Avtomobilska tablica | 92 (ruski sistem) | |
| Spletna stran | sevastopol |
Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.
Sevastopol je gostil nekdanjo sovjetsko Črnomorsko ladjevje in je še vedno rusko pomorsko oporišče. Mesto je zelo razširjeno obmorsko letovišče in turistična točka, večinoma za obiskovalce iz držav SND.
Mesto ima veliko letališče in je povezano z železnico do Moskve.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Sevastopol je verjetno najbolj znana pomorska utrdba na svetu.
Ustanovili so ga leta 1783, ko si je carska Rusija priključila Krim. Postalo je pomembno pomorsko oporišče in kasneje trgovsko pristanišče. V krimski vojni med letoma 1854 in 1856 so ga oblegale britanske in francoske sile in ga po 11. mesecih zavzele.
Med drugo svetovno vojno se je med letoma 1941 in 1942 mesto 250 dni upiralo nemški vojski. Leta 1945 so ga imenovali za mesto heroj.
Od leta 1954 naprej je Sevastopol bil del Ukrajinske SSR.[2][3] Leta 1957 je bilo Sevastopolu priključeno mesto Balaklava.
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Sevastopol v Ukrajini eno izmed dveh mest s posebnim statusom (poleg Kijeva). Maja 1997 je bil med Ukrajino in Rusijo podpisan bilateralni sporazum o rusko-ukrajinskem prijateljstvu, v katerem se je Moskva odrekla teritorialnim zahtevam po Sevastopolu, kjer je do 2017 za $98 mio. letno imela najeto pomorsko oporišče s 15.000 vojaki.[4]
Konec februarja 2014 je ruska vojska okupirala ključne stavbe v Sevastopolu,[5] marca pa ga je po nepriznanem referendumu skupaj s preostalim Krimom anektirala.[6][7] Po aneksaciji Rusija trdi, da je Sevastopol federalno mesto znotraj Ruske federacije, česar mednarodna skupnost ne priznava.[8][9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Севастополь перешел на российскую нумерацию«. sevastopol.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2014. Pridobljeno 21. junija 2020.
- ↑ Great Soviet Encyclopedia 1976, Vol.23. p. 104
- ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovanibse, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ »People's Daily Online -- Review of Ukraine base lease 'fatal,' Russia warns«. people.com. People. 17. januar 2006. Arhivirano iz spletišča dne 17. januarja 2006. Pridobljeno 26. decembra 2023.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) - ↑ »Putin reveals secrets of Russia's Crimea takeover plot«. BBC News (v britanski angleščini). 9. marec 2015. Pridobljeno 26. decembra 2023.
- ↑ »На сессии городского Совета утверждены результаты общекрымского референдума 16 марта 2014 года« (v ruščini). Mestni svet Sevastopola. 17. marec 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2014.
- ↑ »Crimeans vote over 90 percent to quit Ukraine for Russia«. Reuters (v angleščini). 16. marec 2014.
- ↑ »Ukraine crisis: Does Russia have a case?«. BBC News (v britanski angleščini). 4. marec 2014. Pridobljeno 26. decembra 2023.
- ↑ »Russia takes 'de facto' control of Ukraine's Crimea region«. WBEZ Chicago (v angleščini). 3. marec 2014. Pridobljeno 26. decembra 2023.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Geografsko | |
| Drugo |
