23. junij
23. junij je 174. dan leta (175. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 191 dni.
Dogodki
[uredi | uredi kodo]- 1314 – Začela se je bitka pri Bannockburnu med Škoti in Angleži.
- 1611 – Na ladji Discovery je med plovbo po današnjem Hudsonovem zalivu prišlo do upora mornarjev.
- 1713 – Francoski prebivalci Akadije so dobili ultimat, da v roku enega leta priznajo angleško nadvlado ali odidejo.
- 1757 – Britanska vojska je v bitki pri Plasseyu potolkla indijsko.
- 1758 – Britanske čete so v bitki pri Krefeldu premagale francoske.
- 1810 – John Jacob Astor je ustanovil Pacific Fur Company.
- 1848 – V Parizu je prišlo do upora delavcev.
- 1858 – V Bologni je bil ugrabljen judovski deček Edgardo Mortara; ugrabila ga je švicarska garda po ukazu Pija IX. pod pretvezo, da ga je njegova rimokatoliška varuška hudo bolnega že krstila.
- 1865 – V Fort Towsonu (danes Oklahoma) se je vdala še zadnja uporniška skupina iz ameriške državljanske vojne.
- 1887 – Ustanovljen je bil narodni park Banff v Kanadi.
- 1888 – V Lillu so prvič zapeli Internacionalo.
- 1894 – Ustanovljen je bil Mednarodni olimpijski komite.
- 1915 – Začela se je prva soška bitka (konec 7. julija 1915).
- 1923 – Fašisti so v Kobaridu aretirali 7 pastirjev, jih obsodili na večletne zaporne kazni, požgali več hiš in porušili spomenik skladatelju Hrabroslavu Volariču.
- 1931 – Wiley Post in Harold Getty sta odletela na prvi (neuspešen) polet okoli sveta.
- 1940 – Adolf Hitler je obiskal pred nedavnim zasedeni Pariz.
- 1943 – V Alžiriji je bil razveljavljen odlok o razpustitvi komunistične partije Alžirije.
- 1944 – Začela se je sovjetska ofenziva na centralni fronti.
- 1945 – Podpisana je bila ustavna listina Organizacije združenih narodov.
- 1947 – V Združenih državah Amerike so sprejeli Taft-Hartleyev zakon, ki je prepovedal stavke in omejil sindikalne pravice.
- 1955 – Na letalski razstavi v Parizu je bilo predstavljeno letalo caravelle.
- 1956 – Gamal Abdel Naser je postal egiptovski predsednik.
- 1959 – Domnevni jedrski vohun Klaus Fuchs je bil po 9 letih izpuščen iz ameriškega zapora in se je smel preseliti v Dresden.
- 1972 – Richarda Nixona so posneli med pogovorom, kako bi CIA vplivala na FBI-jevo preiskavo afere Watergate.
- 1974 – Izrael se je umaknil z zasedenih ozemelj v Siriji.
- 1985 – V eksploziji indijskega Boeinga 747 nad Atlantskim oceanom južno od Irske je umrlo vseh 329 potnikov in članov posadke.
- 1992 – Mafijski šef John Gotti je bil obsojen na dosmrtno ječo.
- 1993 – Lorena Bobbitt je možu Johnu Waynu odrezala penis.
- 2016 – Združeno kraljestvo je izvedlo referendum, na katerem se je večina volilcev odločila za izstop iz Evropske unije.
Rojstva
[uredi | uredi kodo]- 1534 – Oda Nobunaga, japonski daimjo († 1582)
- 1668 – Giambattista Vico, italijanski filozof, zgodovinar († 1744)
- 1735 – Jean Baptiste René Robinet, francoski naravoslovec, filozof in enciklopedist († 1820)
- 1750 – Dieudonné Dolomieu, francoski geolog, mineralog († 1801)
- 1763 – Joséphine de Beauharnais, Napoleonova žena, francoska cesarica († 1814)
- 1859 – Alojzij Knafelc, slovenski planinec, kartograf († 1937)
- 1889 – Anna Ahmatova, ruska pesnica († 1966)
- 1894 –
- Edvard VIII., britanski kralj († 1972)
- Alfred Kinsey, ameriški entomolog, seksolog († 1956)
- 1904 – Carleton Stevens Coon, ameriški antropolog († 1981)
- 1910 – Jean Anouilh, francoski dramatik († 1987)
- 1912 – Alan Turing, angleški matematik, računalnikar († 1954)
- 1936 – Kostas Simitis, grški predsednik vlade
- 1940 – Wilma Glodean Rudolph, ameriška atletinja († 1994)
- 1943 – James Levine, ameriški pianist, dirigent
- 1947 – Bryan Brown, avstralski igralec
- 1972 – Zinedine Zidane, francoski nogometaš alžirskega rodu
Smrti
[uredi | uredi kodo]- 1018 – Henrik I., avstrijski mejni grof iz rodbine Babenberžanov
- 1137 – Adalbert iz Mainza, nemški nadškof in vojskovodja
- 1186 – Robert de Torigni, normanski kronist (* 1110)
- 1222 – Konstanca Aragonska, princesa, ogrska kraljica, sicilska kraljica, rimsko-nemška cesarica (* 1179)
- 1280 – Gonzalo Ruiz Girón, veliki mojster viteškega reda Svetega Jakoba
- 1290 – Henrik IV. Pravični, šlezijski vojvoda, poljski veliki vojvoda (* 1258)
- 1324 – Aymer de Valence, angleški plemič, 2. grof Pembroke (* 1275)
- 1356 – Margareta II., grofica Hainauta, Holandije (I.), Zeelandije (I.), nemška cesarica (* 1311)
- 1733 – Johann Jakob Scheuchzer, švicarski zdravnik, naravoslovec (* 1672)
- 1836 – James Mill, škotski zgodovinar, filozof in ekonomist (* 1773)
- 1872 – Jožef Blaznik, slovenski založnik, tiskar (* 1800)
- 1880 – Albrecht Rodenbach, belgijski (flamski) pesnik (* 1856)
- 1891
- Norman Robert Pogson, angleški astronom (* 1829)
- Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik (* 1804)
- 1908 – Kunikida Doppo, japonski pisatelj (* 1871)
- 1943 – Lojze Šušmelj, slovenski slikar (* ?)
- 1963 – Frans Ferdinand Blom, danski arheolog (* 1893)
- 1980 – Clyfford Still, ameriški slikar (* 1904)
- 1995
- Jonas Salk, ameriški mikrobiolog (* 1914)
- Anatolij Tarasov, ruski hokejski trener (* 1918)
- 1996 – Andreas Georgios Papandreu, grški predsednik vlade (* 1919)
- 2011 – Peter Falk, ameriški igralec (* 1927)